Sanitarna voda je ena od osnov v vsakem bivalnem prostoru, njeno ogrevanje pa navadno pomeni okoli 10 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvu. To pa pomeni, da je potrebno dobro razmisliti na kakšen način jo bomo ogrevali.
Za napeljavo se dan danes uporabljajo predvsem bakrene cevi ali tako imenovane aluplast cevi. Vsaka izmed omenjenih ima svoje prednosti in slabosti, navadno pa se bakrene cevi uporablja predvsem v kurilnici, ostala napeljava v posamezne prostore pa je urejena z aluplast cevmi, tudi zato, ker so aluplast cevi nekoliko cenejše od bakrenih.
Poleg napeljave sanitarne vode pa je drugo pomembno vprašanje, kako jo bomo ogrevali. Najprimernejša temperatura sanitarne vode je med 45 in 60 stopinj celzija, če je nižja, tvegamo razvoj različnih organizmov in posledično poslabšanje mikrobiološke kvalitete vode (Legionella). Nad 60 stopinjami celzija pa je ogrevanje prekomerno, neizkoriščeno in povsem po nepotrebnem ustvarjamo izgubo energije, obenem pa se poveča izločanje samega vodnega kamna.
Vsekakor je trend izkoriščanja naravnih obnovljivih virov, vendar pa se je pred dokončno izbiro potrebno pozanimati, kateri izmed načinov je za naš način življenja, za število porabnikov in tudi možnost stanovanjskega objekta za ogrevanje vode, primeren. Trenutno pa so najbolj pogosti sistemi ogrevanja: solarni sistemi, toplotne črpalke in peči na lesno biomaso (peči na podpih, peči na pelete, peči na sekance itd.). Za hranjenenje morebitnega presežka ogrete vode in seveda, če vam prostor to dopušča, pa je priporočljiva tudi dodatna uporaba zalogovnika – hranilnika tople sanitarne vode.
